STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA       Znanstvenoraziskovalni center SAZU

STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA 8, 2005

Monika Kropej:

Sodobne zgodbe s slovenskega krasa na Notranjskem v primerjavi z lokalnim bajčnim izročilom in tradicionalnim pripovedništvom

Povzetek

V članku so predstavljene in analizirane pripovedi, ki so bile zbrane v zadnjem desetletju v Loški dolini, v okolici Cerkniškega jezera in na Pivškem. Te zgodbe bi lahko označili kot sodobne zgodbe, čeprav imajo veliko skupnega z ljudskimi povedkami in bajkami, ki so bile razširjene tod okoli še v minulem stoletju. V zgodbah, ki so bile raziskane in podrobneje analizirane, se pojavljajo duhovi, čarovnice in čarovniki, vile, velikani, palčki in druga bajeslovna bitja slovenskega mitološkega izročila, toda njihova vsebina je v precejšnji meri posodobljena in po navadi jih pripovedujejo kot osebna doživetja, kar je značilno za sodobne zgodbe. Na podlagi precizne primerjave in raziskav konteksta tako tradicionalnih kot sodobnih pripovedi so začrtane spremembe opazne pri sodobnem pripovedništvu in družbena vloga tako enih kot drugih pripovednih zvrsti z ozirom na okoliščine, v katerih so jih pripovedovali oz. so živele. Tako v Loški dolini kot v okolici Cerkniškega jezera in na Pivškem je ljudsko pripovedništvo, kamor prištevamo tudi sodobne zgodbe, še razmeroma zelo živo in prisotno v vsakdanjem življenju in tudi v kulturni krajini, ki jo danes imenujejo kar »dežela Martina Krpana«. Znani junak Levstikove povesti iz leta 1858, ima korenine v ljudskem izročilu o rokovnjačih in kontrabantarjih na Pivškem in še danes si ljudje pripovedujejo zgodbe, kako so npr. prebivalci iz Krpanove vasi Vrh pri Sv. Trojici, v nekaterih variantah tudi iz Slovenske vasi hodili k maši na Sv. Trojico čez jezero, kjer so neke zimske nedelje zaradi odtajajočečega se jezera vsi potonili. Druga značilnost teh krajev je Cerkniško jezero. Z goro Slivnico in čarovnicami, ki se tod okoli zbirajo, ne nazadnje pa je tudi grad Snežnik s svojimi gozdovi pustil na pripovednem izročilu in v sodobnih zgodbah pomembne sledove.

Pripovedi, ki jih danes lahko zberemo na terenu na Pivškem poleg že zgoraj navedenih, so kratke in pripovedujejo po večini o strahovih, bajnih bitjih in čarovnicah ali razlagajo nastanek nekega kraja, jezera, skale, o tem, kako je bilo, ko so ljudje s teh krajev barke še privezovali h gori Nanos, do koder je segalo morje in tudi sicer obujajo spomine na stare čase, na vojsko, na brusače, krošnjarje, rokovnjače ipd. Tu in tam se najde kakšna apokrifna in razlagalna legenda, kot je zgodbica o Petdesetih revnih Evinih otrocih, ki jih je zamolčala pred Bogom, in so zato njihovi potomci ostali reveži do današnjih dni. V okolici Cerkniškega jezera in v Loški dolini je ohranjenih nekoliko več pravljic in povedk, sicer pa si ljudje pripovedujejo podobne zgodbice, kot so zgoraj objavljene, npr. o Snežniškem gradu, Cerkniškem jezeru, o Štibrškem in Karlovškem gospodu, ki sta živela tam, o Turkih, Francozih, razbojniku Hacetu, rokovnjačih, ravbarjih, tihotapcih in kontrabantarjih. Veliko je bajčnih pripovedi o mračnikih, kačah, mori, coprnicah, mrtvih, ki hodijo nazaj, okamenelih možeh, krvavem stegnu, o vilah, žalik ženah in krivopetah. Bogata mitološka tradicija teh krajev, ki se odraža tako v bajeslovnem izročilu kot v zgodovinskem spominu, torej še danes živi v sodobnih zgodbah, ki so kratke pripovedi. Ljudje jih pripovedujejo predvsem kot osebna doživetja. Sodobne zgodbe loških, pivških in cerkniških vasi in trgov odslikujejo kulturno okolje, v katerem so se razvijale. Pripovedi pa pomembno vplivajo na utrip kulturne regije in istočasno tudi sooblikujejo konstrukt nacionalne podobe in identitete.

Celotno besedilo (pdf)

Predstavitev | Kazalo | Informacije, naročila | Iskalnik | Pomoč pri iskanju
Na začetek | Na vrh