STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA
      Znanstvenoraziskovalni center SAZU

ZBIRKE USTNIH IZROČIL
Ilirskobistriška kotlina v zgodnjem srednjem veku

Vanja Celin, Ljubljana 2005


Lega ilirskobistriške kotline (Šebenik, Kladnik 1998, 248)

V prepričanju, da trenutno splošno znana arheološka situacija južnega predela doline reke Reke ne ustreza realni arheološki sliki, sem se odločila to območje vzeti pod drobnogled. Še zlasti zato, ker je dejstvo o tukajšnjih skromnih raziskavah v primerjavi z ostalimi deli Slovenije čimdalje bolj spotakljivo. Kaže pa predvsem na to, da se arheološka podoba teh krajev v prihodnje lahko pokaže v precej spremenjeni luči.

Ob začetnem stiku s prostorom ilirskobistriške kotline v zgodnjem srednjem veku sem imela na voljo le nekaj objavljenih podatkov, ki so jih prispevali redki raziskovalci. Marsikateri od teh je prišel do sklepa, da tukaj zgodnjesrednjeveških najdišč preprosto ni. Bodisi da je temu botrovalo nezadostno poznavanje zgodovine (potrjena je namreč kontinuiteta večjega števila najdišč iz prazgodovine v antiko ter življenje v srednjem veku), bodisi njeno nepoznavanje, je njihova zmota več kot očitna.

Da bi lahko ponudila čim več koristnih informacij, sem uporabila tudi alternativna vira arheoloških podatkov, to sta ljudsko izročilo in imenoslovje kot zelo dobra pokazatelja najdišč pri arheološki topografiji.

Predvsem na podlagi ustnega izročila je mogoče sklepati na marsikatero potencialno najdišče. Ima pa tovrstno terensko delo nekatere slabosti, ki se vežejo na neposreden kontakt s prebivalci. Med domačini, predvsem starejšimi prebivalci tega prostora, je čutiti nezaupanje in negativno naravnanost do arheologov in raziskovalcev, saj si njihovo delo večinoma razlagajo kot vdiranje v njihovo tradicijo in s tem oskrunitev nečesa svetega.


Črne njive. Vklesano simbolno znamenje

Natančen pregled ledinskih imen na topografskih kartah in Bezlajevih Zbranih jezikoslovnih spisov je dal nekatere rezultate, ki so presenetljivo sovpadali s tistimi, ki so jih prinesle stare zgodbe in legende, tako objavljene kot še nezapisane. Ravno tako je franciscejski kataster dopolnil preučevanje različnih krajevnih imen.

Geografsko zelo razgibano področje, ki obsega ilirskobistriško kotlino, je bilo obljudeno že v prazgodovini. Iz posamičnih naselitvenih obdobij znane posamične najdbe in zapise lahko pripisujemo dejstvu in okoliščinam, da so v te kraje bolj poredko prihajali poklicni in ljubljanski raziskovalci starih kultur ter da so njihova poročanja zlasti iz let pred obema vojnama zelo skopa, najdeni predmeti pa so zašli v muzeje na tujem, ali pa so se z leti celo izgubili pri raznih zbiralcih in so nam danes nedostopni oziroma izgubljeni za proučevanje. Podatki grških in rimskih zgodovinarjev o teh krajih so pomanjkljivi, nejasni, večkrat protislovni in pristranski, predvsem ko njihove navade in dejavnosti primerjajo s svojimi narodi. Žal zelo malo vemo o poreklu tukajšnjih prebivalcev, njihovih navadah in končno, izginotju v zgodovini.

Številne najdbe, ki jih navajam, tako niso našle svojega prostora v objavah, kar se kaže tudi v skoposti seminarski nalogi priloženega materialnega gradiva.

Žal so marsikatere informacije v dostopni literaturi le v obliki golih navajanj, brez ustreznih referenc in argumentov. Zelo težko je preverjati podatke, če jih raziskovalec v svojem članku ali prispevku podaja na precej ljubiteljski način, torej v predvidevanju, da bralec tega ne potrebuje, oziroma se bo zadovoljil s podatki brez konteksta. Predvsem so vprašljive vse tiste najdbe, ki naj bi jih odkrili domačini, vendar pa danes zanje nihče več ne ve.

***

Datoteko o izročilu na Ilirskobistriškem si lahko pretočite na svoj medij.
Gre za MS Access 2000 zapis (IlirBistrica.mdb, 10.047 KB), stisnjen v

 

Predstavitev | Kazalo | Supplementa | Informacije, naročila | Iskalnik | Pomoč pri iskanju | Zbirke ustnih izročil
Na začetek | Na vrh