Stular: SMS5

STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA
Znanstvenoraziskovalni center SAZU

STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA 5, 2002

Benjamin Štular, Ivan M. Hrovatin:

Slovenska poganska sveta pokrajina. Primer Bistriške ravni.

Izvleček

V članku avtorja na primeru Bistriške ravni prikazujeta slovensko pogansko sveto pokrajino. To predstavljajo kultna mesta v pokrajini; hkrati je sveta pokrajina živela v predstavah sodobnih ljudi. Kultna mesta avtorja iščeta predvsem s pomočjo atributov, ki jih je podal A. Pleterski (1996), predstave o svetu pa najdeta ujete v ljudskem izročilu.

Pri tem uporabljata vire (materialne oziroma arheološke, zgodovinske in etnološke), ki neposredno ne pričajo o istem času, vendar jih vsebinsko povežeta in s pomočjo arheoloških virov umestita v čas. Slovenska poganska sveta pokrajina je tako datirana v zadnji stoletji prvega tisočletja.

Na podlagi povedke iz Gradišča pri Lukovici avtorja prikažeta podobo svete pokrajine. Izhodišča te predstavljajo tri kultna mesta, kjer je osredotočeno delovanje vsakega od božanstev (Perun, Veles in Mokoš), in povezujejo mitološki svet s stvarnim. Kultna mesta imajo vlogo vertikalne svetovne osi (Šmitek 1999, 194) in odsevajo “božanski sorodstveno-zakonski trikotnik dveh mož in žene...” (Pleterski 1996, 182). Obredi, ki so se odvijali na the kultnih mestih, so ljudem omogočali stik s svetom božanstev. Tako so v prostor vnašali ravnovesje ter skupnosti omogočali blagostanje.

Na podlagi primerov sta avtorja pokazala, kako sveta pokrajina »ureja« svet skupnosti na vseh nivojih, od lokalne (Gradišče pri Lukovici) do regionalne (Kamnik in Bistriška ravan). Poleg okolja, bližine naravnih virov, dobre zemlje ipd. je torej na ureditev zgodnjesrednjeveške pokrajine vplivala tudi sveta pokrajina. Vsaj na prostoru Bistriške ravni je zgodnjesrednjeveška pokrajina na ravni skupnosti urejena po naslednjem ključu: kultno mesto Peruna predstavlja upravno vojaško središče (Grad na Gradišču in kamniški Stari grad; ne pa Štefanova gora). Kultno mesto Velesa je povezano z ekonomskim (kmetijskim) središčem (Mengeš, Nevlje, Velesovo). Kultno mesto Mokoši ima v prostoru skupnosti vlogo religioznega središča (romarska cerkev).

Celotno besedilo (pdf)