Kropej3

STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA
Znanstvenoraziskovalni center SAZU

STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA 3, 2000

Monika Kropej:

Desetništvo v ljudskem izročilu

Izvleček

Deseti, deveti, dvanajsti, trinajsti pa tudi sedmi otrok istega spola naj bi bil po ljudskem izročilu bodisi božanstvo, demonsko bitje, jasnovidec ali vrač, hkrati pa tudi žrtev, desetina, namenjena nekemu boštvu. V slovanskih ljudskih pesmih morata desetnica oz. desetnik po svetu. Po desetnico pride v nekaterih variantah bela žena, Marija ali vila, v srbski pesmi vila na konju, in ko se čez mnogo let vrne v rodno vas, je nihče ne prepozna, nočejo je sprejeti v hišo, posledica tega pa je nesreča: smrt matere ali nevihta s požarom. Usoda desetega otroka, namenjenega božanstvu, ki odloča o rojstvu in o smrti, je, da tava po gozdu in po tujih krajih. V slovenskem pripovednem izročilu s Pohorja deseto sestro imenujejo kar smrt. Na Gorenjskem so ji dali ime rojenica, desetmu bratu pa rojenjak. Dvanajstega brata so imeli na Primorskem za kresnika. Dvanajsti dijak črne šole gre po svetu “pozoje preganjat”, njegova usoda je torej sorodna Kresnikovi oz. Jurijevi. Poznejšega izvora so verjetno pripovedi, kjer nastopa desetnik ali desetnica le v vlogi jasnovidca in vedeževalca, človeka, ki ima nadnaravne sposobnosti. Zaradi popotništva so jih ljudje imeli tudi za potujoče barde in rapsode.

Desetnik in desetnica (tudi deveti, dvanajsti, trinajsti otrok) sta se do danes ohranila v ljudskem i zr očilu Slovanov, Baltov i n Ir cev. P r i drugih l judstvih o pazimo n ekaj podobnosti z izročilom o sedmem otroku istega spola. Tak otrok naj bi bil bodisi božanstvo, demonsko bitje ali vrač.

Desetnici je usojeno, da pripada boštvu, ki je povezano z usodo in skrbi za rojstvo in smr t, t or ej z a ciklično o bnovo. T e lastnosti so imela b ožanstva, povezana s k ultom rodovitnosti, kot so bile v antiki Hekate, Diana, Artemida, keltska Dé Ane, slovanska Mokoš, P ehtr a ipd. I zr očilo o d esetnici s pominja na g r ški mit o Ifigeniji ki j e bila namenjena boginji Artemidi. Artemida je namreč zahtevala njeno smrt, da bi se maščevala zaradi Agamemnonove žalitve, vendar jo je na žrtveniku zamenjala s košuto in jo odpeljala za svojo svečenico na Tavrido.

Raziskave ljudskega bajeslovnega pesemskega in pripovednega izročila so nadalje pokazale, da je kot desetnik zaznamovan tudi Zeleni Jurij, boštvo, ki naj bi prineslo pomladno obnovo in rodovitnost, kot desetnica nastopa tudi njegova sestra Marjetica, posvečena ženskemu boštvu rodovitnosti in smrti. Lik desetnika in desetnice, kakor tudi devetega brata v slovanskem in baltskem izročilu ima, kot sta ugotovila Radoslav Katičić in po njem tudi Vitomir Belaj, pomembno vlogo v praslovanskem rodovitnostnem ritualu oz. praslovanskem mitu o dvoboju med bogom gromovnikom in zmajem. Deseti brat gre v desetino, ko se vrne, pride do incestne zveze. Deseti oz. deveti brat in njegova sestra skleneta poroko, ki je veljala za božansko, sveto. Po tem gradivu sodeč, naj bi imelo najvišje slovansko in baltsko božanstvo - Perun deset oz. devet sinov.

V rodovitnostni kult oz. kozmološki mit je žrtev vključena, desetnik - Jurij odide v svet, Marjetici pa, ki jo ugrabi zmaj, je prav tako usojeno, da živi v ekskluziji. Vendar v pesmih, kjer se pojavlja sveta poroka, ni omenjen boj s pošastjo. Tega omenjajo le irske variante, kjer se tovrstno izročilo v nekaterih primerih navezuje na mit o Andromedi in Per zeju. Desetnik v r esnici p ooseblja desetino, dar, in t o na s imboličen n ačin t udi v kozmološkem mitu oz. rodovitnostnem ritualu. Ljudske pesmi o desetem sinu, Perunovem otroku - Juriju, ki “juri” po svetu in sreča na polju svojo sestro, ki je po nekaterih variantah tudi deseta po vrsti - bi potemtakem bile odlomek kozmološkega mita oz. pesnitve, ki se je pela ob določenem času, da bi priklicali obnovo narave. Med paroma Perun in Mokoš ter Jurij in Marjetica obstaja torej tesna povezava. Desetnik in desetnica sta v ljudskih pesmih desetina, namenjena božanstvoma, oz. poosebljata božanstvi sami. Sčasoma se je spomin na desetnika in desetnico ohranil le še kot desetina oz. davek, dar.

Celotno besedilo (pdf)