Kurti3

STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA
Znanstvenoraziskovalni center SAZU

STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA 3, 2000

László Kürti:

Pota taltosov: Kritično ovrednotenje posvečenca v religijo in magijo

Izvleček

Čeprav so že veliko pisali o tem, kaj sestavlja prazgodovinsko kulturo na Madžarskem in še posebej plemensko verovanje, se mnenja znanstvenikov razlikujejo. Še vedno potekajo razprave o tem, ali so madžarska plemena poznala samo šamanizem ali pa so imela kompleksno sinkretično religijo, ki je združevala elemente krščanstva, islama, tengrizma in judovstva. Da bi prispevali dodatne misli za bodoče primerjalne raziskave, bi bilo potrebno ponovno ovrednotiti, kako so se razprave o tem problemu razvijale, kaj se je dogajalo in kaj se je opustilo. V začetku 20. stoletja so potekale burne razprave med dvema madžarskima etnografskima šolama; prva je zagovarjala “evropsko” teorijo, ki poudarja predvsem evropsko kulturno poreklo, druga, ki jo imenujemo tudi “turanska hipoteza,” pa je bila mnenja, da madžarski jezik in kmečka kultura vsebujeta ostaline starega azijskega izročila.

Kakršnekoli že te definicije so, ostaja dejstvo, da so šamani, čarovnice, preroki in čarodeji verski izvedenci, ki jim moči omogočajo, da med izzivanjem obstoječih vrednot prekoračijo standardne meje. Obseg tega prispevka nam ne omogoča, da bi preučili razloge za ali proti šamanistični teoriji religije v prazgodovinski dobi na Madžarskem. Namesto tega želi avtor osvetliti tiste elemente madžarske folklore, ki jih lahko povezujemo z zgodovinsko pogojenimi sistemi verovanj, ki so se stopila z balkanskimi, slovanskimi, germanskimi in krščanskimi elementi (ali pa so bila morda še starejša od njih). Prav tako kot sta okultizem in spiritualizem 19. stoletja izhajala na primer iz, mesmerizma, fiziognomike in drugih mejnih znanosti, je očitna pomembna povezava med čarovništvom zgodnjega srednjega veka in med šamanskimi praksami.

Ne g lede n a podobnosti a li r azlike m ed m adžar skimi arhaičnimi v er ovanji i n azijskim šamanizmom je avtor mnenja, da v madžarski kulturi obstajajo le tista verovanja, ki se nanašajo na mnoge posvečence z nadnaravnimi močmi. Njihova imena, ki so tudi zelo povedna, so néző ali látó (videc), javas (zdravilec ali zdravilka), boszorkány (čarovnica, čarovnik), tudós (modrec), garaboncias (črnošolec), in táltos, tudi tátus ali tátos (taltos). Táltosa so spoznali za enega najbolj arhaičnih izvedencev za religijo. Lahko je moški ali ženska, rojen s posebnimi znamenji, kot so odvečne kosti ali dlake. Medtem ko je večina čarodejnih bitij ženskega spola, so táltosi v glavnem moški, in se lahko spremenijo v žrebca ali v bika in se z drugimi bojujejo za zdravje, bogastvo ali lepo vreme. Táltos mora tako biti rojen kot šaman, biti mora poklican za to, kar je razvidno iz legend, povedk in celo nekaterih ljudskih pesmi.

Dodatna sposobnost tega junaka z nadnaravnimi močmi je, da lahko najde skrite zaklade, kar je v evropskih magičnih praksah pogosto. Danes pa so značilnosti takega verovanja redke in jih največkrat lahko najdemo v lingvističnih in etimoloških analizah, folklornih pripovedih, legendah in magičnih dejanjih.

Na tem mestu je potrebno povedati, da v obdobju med zavzetjem Karpatske nižine in poznim srednjim vekom (800-1000 n. š.) madžarski šamanizem ni bila edina in najpomembnejša religija. Nasprotno, to je bila alternativna oblika religije in ljudskih verovanj, ki je obstajala ob ostalih religijah, kot so islam, zoroastrstvo, krščanstvo, judovstvo. Namesto da trdimo, da je ta oblika verovanja izginila, bi morali pozornost obrniti k številnim sestavinam šamanističnega svetovnega nazora, kakor tudi k praksam, ki so se stopile z bolj profanimi folklornimi in lingvističnimi oblikami vsakdanje ljudske kulture. Taki primeri so pogosti tudi v drugih delih sveta, kjer so tradicionalne verske prakse doživele podobno usodo, ko so se lokalni običaji in verovanja popolnoma utopili v velikih svetovnih religijah, obenem pa so se iz tega procesa rodili novi verski sistemi. Vendar pa je povezovanje azijskega šamanizma, madžarske religije v pradavnini, ljudskega verovanja v táltose in opisov táltosov-čarovnikov v ljudskih povedkah izredno problematično. Elementi, ki jih povezujejo z dejanji táltosov, so bili izbrani na slepo; drugi spet niso bili dovolj pojasnjeni. Pričujoči članek poizkuša to popraviti tako, da skuša izslediti madžarske táltose v madžarskem ljudskem verovanju in v magiji s pomočjo odkrivanja tistih prvin, ki bi jih bilo mogoče povezati s šamanizmom: pesem, ples in padanje v trans.

Celotno besedilo (pdf)