STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA       Znanstvenoraziskovalni center SAZU

STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA 13, 2010

Ladislav Placer:

Triglavca, kraj češčenja plodnosti.
Poizkus etimologije Divače

Izvleček

Triglavca kot kraj čaščenja plodnosti in njen možni pomen za poimenovanje Divače kaže na poseben status tega ozemlja, ki zato potrebuje posebno zaščito. Tu prehaja duhovna kontinuiteta staroselcev v pojmovni in religijski svet Slovanov, ki se kaže v religijski praksi, doslej nepoznani v ostalem slovanskem svetu, v katerega vstopajo animistični objekti ali bajeslovna bitja devar, devač, devača in Triglavca. Divača je tudi kraj izvirne slovanske toponimične prakse, tu je velika udornica Radvanj (Radv1n), ki je po Bezlajevi razlagi za Radvanje izvedenka iz osebnega imena Radovan. Tu je zanimiva dolina Bajendu (Baj1ndu), ki je verjetno izvedenka iz Bojanov dol in potem še možna toponimična opozicija med htonično Železno babo na jugozahodu (vrh med Klemenko in Starim Taborom nad Lokvijo) in solarno Belico z Belimi stenami na severovzhodu. Med obema je vas. Šmitek navaja, da baba v slovenskem jeziku pomeni staro žensko, demona ali čarovnico, usahlo rečno strugo ali sotesko, temni oblak, ki prinaša nevihto z dežjem ali mokrim snegom itn. Divača leži torej na zanimivem prostoru, ki še zdaleč ni raziskan. Črni oblaki na jugozahodu v smeri Železne babe kot po železnem pravilu vedno pomenijo nevihto.

Po opisu poti častilcev plodnosti iz Prelož, ki so krenili na pot proti Triglavci z Golca tik Velikega Gradišča, je mogoče domnevati, da je bil vsakoletni obred nasledek obredja prebivalcev železnodobnega naselja na Velikem Gradišču. Vprašanje nasledstva je podobno, kot ga je za okolico Rodika opisal Svoljšak.

V Sloveniji obstoja priimek Devač, katerega izvor bi bilo potrebno raziskati.

Celotno besedilo (pdf)

Predstavitev | Kazalo | Informacije, naročila | Iskalnik | Pomoč pri iskanju
Na začetek | Na vrh