STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA       Znanstvenoraziskovalni center SAZU

STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA 13, 2010

Monika Kropej:

Od tradicije do sodobnih zgodb:
spreminjajoče življenje nekaterih slovenskih bajeslovnih bitij letnega cikla

Izvleček

Članek se osredotoča na ljudsko pripovedno tradicijo in pravljice o slovenskih bajeslovnih bitjih, ki spremljajo letni cikel. Med drugim so obravnavani Kresniki (Benandanti) - branilci pred čarovnicami in demoni, ki so bili še posebej prisotni v času poletnega solsticija. V pozni jeseni, ob dnevu mrtvih (1. november) in na dan vseh svetih (2. november), so si ljudje živo pripovedovali zgodbe o duhovih in dušah pokojnih. Prav tako so v času volčjih praznikov, ki jih Južni Slovani imenujejo martinci (okoli godu sv. Martina, 11. novembra), verjeli, da pride z onega sveta Volčji pastir (gospodar volkov). Ob zimskem solsticiju naj bi imele moč sredozimke: Mokoš, Zlata baba, Pehtra baba (Pehta) in druga ženska boštva, ki so bila pogosto povezana s prejo in ženskimi opravili. Pomladi ljudsko izročilo opeva Zelenega Jurija (Jarylo), prinašalca rodovitnosti in sončne toplote.

Raziskava je pokazala, da so "glavni junaki" med omenjenimi bajeslovnimi bitji med seboj povezani in celo v sorodstvenih odnosih. Tako slovensko mitopoetično izročilo potrjuje ugotovitve A. Wunscheja, da so božanstva in polbožanstva najstarejših mitov, ki so po eni strain ustvarjala svet, po drugi pa so tudi spremljala letni cikel in ciklično kroženje narave, med seboj sorodstveno povezana in nastopajo bodisi kot poročeni pari, bratje, sestre, otroci, kakor tudi med seboj nasprotujoči si dvojčki. Na ta način prevzemajo vloge bogov slovanskega glavnega mita, katerega protagonisti so Perun, Veles in Mokoš. Prav tako je raziskava tudi potrdila, da so te sorodstvene povezave osnovane na mitih o stvarjenju sveta in o stvarjenju leta in njegovega cikla; kakor tudi na indoevropskem živinorejsko-poljedeljskem mitu o kraji in ponovni osvoboditvi pridelka, ki ga je rekonstruiral B. Lincoln.

Spreminjajoče podobe in oblike teh bajeslovnih bitij in verskih predstav, povezanih z njimi, so se prilagajale družbenim, gospodarskim in kulturnim spremembam v svetu. Tako se je spomin nanje ohranil do današnjih dni, preživel pokristjanjenje in druge ideološke spremembe. V teku tega procesa je bilo izročilo demitizirano in je sčasoma postalo sestavni del sodobnega pripovedništva, verovanj, urbanih legend in šal, kakor tudi predmet poustvarjanja in umetniški navdih.

Celotno besedilo (pdf)

Predstavitev | Kazalo | Informacije, naročila | Iskalnik | Pomoč pri iskanju
Na začetek | Na vrh