STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA       Znanstvenoraziskovalni center SAZU

STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA 13, 2010

Julijana Visočnik:

Hrenova pridiga ob polaganju temeljnega kamna za kapucinski samostan v Ljubljani

Izvleček

Avtorica predstavlja osnutek za pridigo ali govor škofa Tomaža Hrena. Pridiga (govor) ob polaganju temeljnega kamna za kapucinski samostan v Ljubljani, ki ima številko XIV (str. 42-44), je nastala za slovesnost 25. aprila 1607 v Ljubljani. Osnutek se uporablja in citira kot dokaz, da je v 17. stoletju še vedno obstajalo pogansko (staoslovansko) verovanje. Ker ni znano, kakšna je bila pridiga v celoti (v pričujočem primeru gre za osnutek, ki se od konče različice lahko razlikuje), ne vemo, v kakšnem kontekstu so bili omenjeni trije poganski bogovi (Lada, Plejn in Poberin), zato je interpretacija prepuščena domišliji znanstvenikov. Da bi premostila to vrzel, avtorica poleg kopije rokopisa besedilo še transkribira in prevede. Povdariti pa je treba, da gre za osnutek in ne za dejansko pridigo in torej ne poznamo besedila, ki ga škof predstavil. Tako ne vemo, koliko pozornosti je v resnici posvetil slovanskim bogovom, ki so v besedilu samo omenjeni. (Pomni! Lada, Plejn, Poberin, maliki in bogovi, ki so bili nekdaj na Kranjskem.). Poganske bogove je najbrž poznal preko ljudskega izročila in ne iz znanstvene literature, zato omembe ne moremo jemati kot dokaz češčenja poganskih kultov v 17. stoletju, hkrati pa ga tudi ne moremo zanikati. Prepričani pa smo lahko o obstoju omenjenih božanstev med ljudmi tako v 17. stoletju kot danes. Omenjeni stavek pa je mogoče razumeti preprosto kot pridigarski vložek, kot retorični ekskurz, kot prispodobo, s katero je želel poudariti, da so nekoč v naših krajih častili poganske bogove, danes pa pravega Boga. Učinek tistega, kar je želel povedati, je bil večji, če je izpostavil tisto, kar je bilo prej, za razliko od tega, kar je sedaj.

Celotno besedilo (pdf)

Predstavitev | Kazalo | Informacije, naročila | Iskalnik | Pomoč pri iskanju
Na začetek | Na vrh